Pri 47 me je veliko ljudi spraševalo po zdravju, ker sem se po skoraj četrt stoletja odločila zamenjati varno službo v državni upravi za dokaj varno službo v gospodarstvu. Zdaj pri petdesetih te iste še bolj skrbi, da se tako rekoč pred “penzijo” podajam na lastno podjetniško pot. Vsi strahovi so upravičeni. Vendar pa na lastni koži spoznavam, da se mi tudi po petdesetem še vedno da. Več na Siolu
Sorodne objave
Enastran
Oda moškim ambasadorjem
Zdi se mi, da se moški v zadnjem času morda kar nekoliko preveč bojijo žensk. Žensk, ki glasno govorijo o svojih pravicah, željah, načrtih … In zdi se mi tudi, da smo ženske v množici govorjenja o svojih pravicah, željah, načrtih pozabile na svoje zaveznike. Moške. Menim, da jih je treba…
Enastran
Spanje na delovnem mestu
Se spomnite prizora iz slovenskega filma Ko zorijo jagode (1978), ko oče za jedilno mizo reče: “Če mi imaš kaj povedati, ne filozofiraj med kosilom. Do pol treh sem bil v službi. Do pol treh, razumeš?” To pomeni, da je bil v službi zelo verjetno že ob šestih zjutraj in…
Enastran
Skrivno orožje proti čakalnim vrstam v zdravstvu
Rada rečem, da je staranje privilegij. Vendar pa ta stavek izzveni ironično vsakokrat, ko pomislim, kako bo, ko bom potrebovala zdravniško ali kakršnokoli drugo institucionalno pomoč. Še posebej, ker sem odločena, da čim bolj zdravo živim čim dlje. Kajti statistika kaže, da ženske živimo dlje od moških. Po statističnih podatkih…
