Rada rečem, da je staranje privilegij. Vendar pa ta stavek izzveni ironično vsakokrat, ko pomislim, kako bo, ko bom potrebovala zdravniško ali kakršnokoli drugo institucionalno pomoč. Še posebej, ker sem odločena, da čim bolj zdravo živim čim dlje. Kajti statistika kaže, da ženske živimo dlje od moških. Po statističnih podatkih ženske v Sloveniji v povprečju živimo skoraj osem let dlje kot moški – povprečna starost prebivalk, umrlih v letu 2022, je bila 82,5 leta, prebivalcev pa 74,9 leta. Vedeti pa je treba, da kar nekaj mednarodnih podatkov kaže, da ženske ta “podaljšek” in pa tudi vmesna leta v 20 odstotkih preživimo bolne.
Vsekakor si želim živeti čim bolj zdrava še dolgo. In se dodobra naužiti vloženega v pokojninsko blagajno. Vendar pa se hkrati sprašujem, ali mi bodo ti užitki iz pokojninske blagajne omogočali prijetno jesen, in pa tudi, kdo bo, takrat leta 2050, skrbel zame. Če bo treba.
Kajti takrat naj bi v EU delež starejših dosegel kar 50 odstotkov prebivalstva (zdaj znaša dobrih 20 odstotkov). Že leta 2022 je v Evropi primanjkovalo 1,2 milijona zdravnikov, medicinskih sester in babic. Tako kaže pred dnevi objavljeno poročilo Evropske komisije in OECD Zdravje na prvi pogled: Evropa 2024.
V njem je dokaj resno opozorilo, da mora Evropa ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev okrepiti prizadevanja za spodbujanje zdravega staranja. Poročilo tudi poudarja, da več kot 40 odstotkov starejših od 65 let v EU trpi za vsaj dvema kroničnima boleznima. Več na SIOL.NET.
