Se spomnite prizora iz slovenskega filma Ko zorijo jagode (1978), ko oče za jedilno mizo reče: “Če mi imaš kaj povedati, ne filozofiraj med kosilom. Do pol treh sem bil v službi. Do pol treh, razumeš?” To pomeni, da je bil v službi zelo verjetno že ob šestih zjutraj in je za pol ure prekoračil svoj delovnik.
Danes so taki zgodnji delavniki vedno redkejši, razen v nekaterih panogah, še redkeje pa se družine med delovnikom usedejo k skupnemu kosilu. Kaj šele, da bi otroci lahko s starši kaj “filozofirali” sredi belega dne.
Ob vsem tehnološkem napredku, ki naj bi nam olajšalo delo in zagotovilo več prostega časa, se pogosto vprašam, kje smo zavili s poti.
Že geslo delavskih protestov leta 1886 je bilo: 8, 8, 8 – osem ur dela, osem ur počitka, osem ur kulture in zabave. Danes pa za vrlino na žalost še vedno velja, če si strašansko zaposlen, da nimaš časa za kosilo, da ti ostaja vsako leto toliko in toliko dni dopusta. Ker “toooolikoooo” delaš. Prva številka v kombinaciji teh treh številk je še vedno prepogosto dvomestna. Več na SIOL.NET.
